Ko je narobe, je vse narobe

Ko je narobe, je vse narobe.
Misli kot vihar norijo,
stiskajo, dušijo, do besede ne pustijo.
Ko je narobe je vse narobe.
Srce razbija, joče, kriči in zahteva,
samo ena stvar v glavi odmeva,
narobe narobe narobe, vse je narobe!
Želja cepeta, se jezi in godrnja,
utišati se ne da.
Ko je narobe, je vse narobe..

Potem je tišina.
Raste počasi in objame srce,
in je edina, ki utiša misli,
šepeta želji in jo pomiri.
Jo z mislimi uskladi.
In je edina, ki ve,
da, ko je narobe, je narobe vse,
dokler ni kar na lepem prav.

Ko oddidejo vse tegobe,
ko se vihar pomiri,
ko je razum spet zdrav,
in narobe, ni več narobe, ampak rata prav,
ni več nobenih težav.

Vse je prav.
Na koncu je vedno vse prav.
Samo dihaj.
Danes, za jutri.
Ni jih težav, ki se ne bi rešile.
Te osvobodile.
Te naprej po življenju nosile.

Vse je prav.
Odšle so vse tegobe.
Nič več ni narobe, ni več težav.

Vse je prav.