Vrtenje z očmi

Miiiiislm a lahko?! Tole vrtenje z očmi bi bil lahko že nekakšen nacionalni šport. Ubistvu je že. Včasih imam občutek, da se ljudje igrajo izziv ali resnica. Ne mine dan, da mi kdo ne vrti z očmi tko up front, namesto “Dober dan, želite?”. Pa ne mislim doma. Doma se nam bodo menda kar vsem štirim enkrat oči od silnega vrtenja odvrtele in kot frnikule odkotalile nekam pod kavč. Potem nam ostane samo še sopihanje in cepetanje, to tudi ful obvladamo. In ja, vsi štirje, mamarica in tatarica vključena. Mislim, da sem jst uvdla to disciplino. Zagotovo sem jo. Začne se z vrtenjem očmi, nadaljuje z prijaznim odgovorom in/ali vprašanjem z besedami izrečenimi čez zobe in pol odvisno od dojemljivosti nasprotnika. Ponavadi pobiram odkotaleče se oči in nasprotnikovo surlo, se pa nasprotniki z leti izboljšuejeo, tko da na konc remi. Al pa z  “Ker sm jst tko rekla. Adijo.”

Ampak to doma a veš. Doma so drugačna pravila. Na meji spodobnega. Doma pač plavamo in se trudimo biti prijazni, še najraje ko se zavemo, da smo bili brez razloga nepijazni, čeprav za nazaj biti prijazen ne velja u bistvu. To me uči mož. Baje da tudi ne velja, če rečem: Oprosti, ker si tak. Ok ok, priznam, ampak kako naj se opravičim za nekaj, za kar pravzaprav pričakujem opravičilo. In veliko mero razumevanja. S skodelico kave in morda malo hrane. Zate. Veliko zame. Oboje, kavo in hrano. Oookeeeej nooo, hecam se. (Ampak Boštjan, če bereš, v tem je trik. Probaj. Ne boli.)

No, kaj pa drugod? Ko prejmeš nesramno vrtenje z očmi na mestih, kjer tega ne pričakuješ? Jaz sem sicer en hec na dveh nogah, razen, ko nisem. In ne boste verjel, 60% časa nisem. V službi, ko je frka, nisem. V trgovini in ostalih podobnih gnjavažah, nisem. Hecno je, da večina ne kapira mojega humorja, mrkega pogleda se pa vsi prestrašijo. Mislim, ne zdej ti mene hecat. Si ti butasta, al hočeš, da mislim, da sem jst? Ajde, se mi zgodi v službi 2x, si mislim, pusti.. dobro srce, slab dan. Se zgodi tretjič..gre moj nasmeh na temno stran lune in moj verjetno nič več prijazen obraz dvigne obrvi. Nič hudega, bomo uredili.

Ampak, danes me je pa tole vrtenje odvrtelo v neko drugo dimenzijo in sem z vrtečo nasprotnico mal poklepetala. Sva bila z možem v eni trgovini, kamor punce zahajo iz dveh razlogov: prvi je ta, da je načeloma vedno fino hodit po trgovinah, ker tudi, če sta šla po npr. ploščice, imaš majhno upanje, da boš kupila kej finega za kopalnico; drugi je pa ta, da te povabi s sabo, ker potem si sokriva, če je kupil napačno stvar. Ker ja, valda, da se spoznaš na razvlažilce prostorov. Itak 🙄 No in sem šla. Malo sem se celo podučila, res poslušala razlago, tako da sem približno vedela, kaj kupujeva. Definitivno sem vedela kaj od karakteristik meni največ pomeni. In prideva, najdeva, ampak pol stvari na opisu izdelka ne piše. Google it! Ne piše. Praši. Pride ona, nasmeh čez zobe in razlaga: Sej so vsi tm tm 🙄 … 🤔 Kaj to pomeni tm tm? Ja približno enako. Mhm. No dejte tega lepo prosim prižgat, da slišiva kako glasen je. Zaaaavrti, ga prestavi in prižge. Z možem debatirava in ugotoviva, da ni ok. Da bi drugega. Prijazna uslužbenka med tem klepeta z drugo uslužbenko, kar jst prekinem, ker rabim pomoč. Ja, še več pomoči. Lahko probamo še tistega, bi raje tistega? In pooooooooooooool… ja điiizs faking krajst. Obe  se sinhrono nasmehneta ena drugi, zavrtita z očmi, kolegica gre, prijaznost pa ponovi, da so vsi tm tm. Če ne piše tam, moram odpret škatlo 😐…..Ok, Tina pust. Pust. Tih bod. Pust. …… Nisem…  😒 Ja, to ste že povedali. Ampak naju konkretno zanima koliko decibelov je glasnost. Približno tm tm za naju ni dovolj dober podatek. Glede na to, da nameravava dati 300€ za tole zadevo, bi rada  zvedla vse kar naju zanima. Sej ziher imate kje napisane podatke za posamezno napravo, al kako?! … Med tem je pobrala svoje frnikule, zamenjala barve in pomagala naprej. Celo nasvet nama je dala.

Če je tvoja športna disciplina vrtenje z očmi, bodi pripravljen na ljudi, ki se nikoli nismo znali igrat s frnikulami. Jst osebno sem vse porazgubila, čeprav so mi bile lepe. Tko, da mi je od danes naprej za tvoje prav malo mar, če ne znaš nanje čuvat, jih bom za nalašč brcnla pod kavč. In ne, ni simpatično in ja, opazi se.

Vem. Staram se. To je neizpodbitno in imam vidne dokaze. Bolj me zebe. Slabše prenašam alkohol. Imam krajše lase. In veliko manj potrpljenja, še posebej do tistih, do katerih sem jaz vljudnostno prijazna in enako pričakujem nazaj. Sam še s prstom začnem žugat in vozit 43 km/h pri omejitvi 50, pa lahko dobim kakšen Senior kupon. Vunene čarape. In Kavabon bombone.

🙄

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *